VAROVANJE RASTLINSKIH VRST
Zaradi aktivnosti s področja varovanja rastlinskih vrst je Botanični vrt Univerze v Ljubljani leta 2018 s strani Botanic Garden Conservation International prejel certifikat Conservation Parctitioner. Certifikat je bil podeljen le vrtovom, ki aktivno udejanjajo in-situ ter ex-situ varovanje rastlinskih vrst. Do sedaj je ta certifikat izmed 3712 botaničnih vrtov na svetu prejelo le 15 botaničnih vrtov.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani že vsa leta izvaja in-situ (na izvornem rastišču) ter ex-situ (na nadomestnem rastišču) varstvo rastlin v Sloveniji. Opozarja ustrezne organe o potrebi varstva in to v praksi tudi izvaja.
Od leta 2000 Botanični vrt varuje rastlinstvo suhega travnika na obrobju Ljubljane, torej in-situ varstvo. Površina travnika je 2ha, na travniku izvajamo monitoring ogroženih rastlin. Travnik kosimo samo enkrat letno, šele ko rastline odcvetijo in semenijo, s čimer je zagotovljena obnova semenske banke v tleh.
Botanični vrt ima semensko banko rastlin že od začetkov, saj je izmenjava semen potekala tudi pred prvim natisom Index seminum, ki je bil leta 1889. Botanični vrt je leta 2016 uredil trajno semensko banko, kjer shranjujemo semena. Semena nabiramo v vrtu ter po celi Sloveniji. Vedno pazimo, da jih naberemo iz večjega števila ali najmanj iz petih primerkov posamezne vrste na enem mestu. V svoji semenski banki ima Botanični vrt zdaj shranjena semena že več kot 20% avtohtonih rastlinskih vrst.
V vrtu se nahaja do 20.000 enot posameznih primerkov in okrog 5500 različnih rastlinskih vrst, ki služijo za raziskave ter druge pedagoške namene. V vrtu je 50 % družin cvetnic iz vsega sveta. Nekatere družine so zastopane samo z nekaj primerki ali celo enim, a večinoma so družine zastopane z več primerki različnih rodov. Tako je pestrost družin in rodov, povezano njihovo ex-situ varstvo v vrtu zelo dobro pokrito.
Vrt ima bogato tradicijo ex-situ varstva, saj je mutanta navadnega rebrinca (Fleischmannov rebrinec), ki jo je Fleischmann našel na Grajskem griču v Ljubljani, preživela le na nadomestnem rastišču v Botaničnem vrtu.
Poleg varovanja vrst na nadomestnem rastišču v vrtu pa za posamezne ogrožene vrste izvajamo tudi monitoring v naravi. Na Poreznu spremljamo stabilnost populacije panonskega sviščam tudi populacijo kraljice gora (Eryngium alpinum) in kratkodlakavo popkoreso. Spremljamo tudi stanje Juvanovega netreska na Donački gori in hladnikije na Čavnu. Na Nanosu spremljamo stanje vrste Scopolijev repnjak. Poleg omemnjenih vrst spremljamo tudi mnoge druge rastlinske vrste.