SKALNJAK
Skalnjak z rastlinami iz gorskih predelov in Krasa, ki so razporejene glede na različen geografski izvor, zato jih imenujemo tudi ekološko-geografske skupine.
Ogledate si lahko tudi naše endemite (Juvanov netresk, Rebrenčevolistna hladnikija, Kranjski jeglič in drugi).
Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (Hladnikia pastinacifolia) je paleoendemit (rastlina iz terciarja). Je naš edini rodovni endemit, katerega uvrščamo med kobulnice. Bleščeči listi zaradi sijaja in barve nekoliko spominjajo na zeleno, a hladnikija je bolj prefinjena. Je bolj zgoščena rastlina s krajšimi listnimi peclji. Raste na majhnem areaku v Trnovskem gozdu. Rastlino je nemški botanik Reichenbach poimenoval po Hladniku, ustanovitelju Botaničnega vrta.
Juvanov netresk je doma na Donački gori in Reseniku na vzhodu Slovenije. Nova vrsta je nastala in dobila ime šele leta 1971. Opisal jo je prof. dr. Vinko Strgar, ki je bil tedanji vodja Botaničnega vrta v Ljubljani. Juvanov netresk ima rozetne liste dlakave. Vrsta je bila poimenovana po dolgoletnem vrtnarju Botaničnega vrta Francu Juvanu.
Kranjski jeglič v naravi v Sloveniji raste le v delu Notranjske, Primorske in na enem samem rastišču na Gorenjskem. Ta endemit je našel že A. Scopoli, zdravnik in naravoslovec, a vendar ga ni prepoznal kot kranjskega. Kot kranjski jeglič (Primula carniolica) ga je 1778 opisal dunajski botanik N. J. Jaquin. Rastišče kranjskega jegliča ob Divjem jezeru si je leta 1838 ogledal tudi sam saški kralj Friderik Avgust II., ki je predtem obiskal tudi nahajališče blagajevega volčina na Polhograjski gori, o čemer še danes priča obelisk.
V kotanjah ob skalnjaku smo vzpostavili habitat za varovanje močvirske grebenike (Hottonia palustris L.), kale (Calla palustris L.) in vodoljube (Butomus umbellatus L.), ki so v Sloveniji ogreožene rastlinske vrste, ter druge vodne rastline kot je naprimer trpotčasti porečnik.