PROJEKTI
KEW MILLENNIUM SEED BANKS PARTNERSHIP:
Kew millennium seed banks partnership je največji projekt ohranjanja vrst po svetu. Tudi Botanični vrt je v letu 2013 prispeval semena za ta projekt. Nabrali smo okrog 100 vrst iz Slovenije.
LIFE NATURAVIVA:
Life Naturaviva: Biodiverziteta – umetnost življenja
Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. Zato se je Nacionalni inštitut za biologijo z devetimi partnerji odločil za prijavo 5-letnega komunikacijskega LIFE projekta na Evropsko komisijo. Splošni cilj projekta LIFE NATURAVIVA je razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo.
O biodiverziteti in nujnosti njenega ohranjanja bomo izobraževali in ozaveščali različne ciljne skupine, od vrtcev do študentov, od kmetov do politikov, in zato uporabljali različne pristope. Del aktivnosti projekta se bo dogajalo na zavarovanih območjih, zato je pet slovenskih naravnih parkov projektnih partnerjev. Sodelovali bomo na sejmih, razstavah, okoljskih dnevih. Pripravili in izdali bomo razkošno knjigo o biodiverziteti Slovenije, posneli film, pripravili veliko razstavo na prostem in dve potujoči razstavi za zaprte prostore, sporočilne plakate in oglase. Za otroke bodo tu igrice, pobarvanke in knjižice ter natečaji različnih vrst, vse z naravovarstveno vsebino; poletna šola za dijake in delavnice za učitelje srednjih šol; predavanja za kmete, izobraževanja za kmetijske pospeševalce. Uredili bomo tri nove tematske učne poti. Poskrbeli bomo za raznolike, izvirne in lokalno značilne promocijske izdelke, kot so zavojčki s senenim drobirjem, semena avtohtonih rastlin, glinene priponke in podobno. Medijska sporočila, spletne strani in družbena omrežja bodo skrbeli za promocijsko podporo projekta, s katerim želimo doseči polovico prebivalcev Slovenije.
Trajanje projekta:
4. 9. 2017 – 31. 8. 2022
Prijavitelj projekta:
Nacionalni inštitut za biologijo
Partnerji:
Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine; Krajinski park Ljubljansko barje; Krajinski park Goričko; Kozjanski park; Notranji regijski park; Triglavski narodni park; Botanični vrt Univerze v Ljubljani; Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma; Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Oglejte si predstavitveni video na youtube
Uradna spletna stran: https://www.naturaviva.si/
V sodelovanju z združenjem naravoslovnih fotografov Slovenije organiziramo mednarodni natečaj za najboljšega fotografa leta in najboljšega slovenskega fotografa leta. Zbiranje fotografij za natečaj bo potekalo do konca leta 2021. Pravila natečaja in navodila za prijavo dobite na strani: http://photonature.si/natecaj.html. K sodelovanju ste vabljeni vsi z dobrimi fotografijami narave!
ČEBELJA POT TER VRTOVI Z MEDOVITIMI RASTLINAMI:
Čebelja pot. Botanični vrt in tudi Mestna občina Ljubljana sodelujeta prko združenja različnih partnerjev in institucij v Čebelji poti. Čebelja pot promovira slovensko tradicijo čebelarjenja in čebelje produkte ter ohranjanje kranjske sivke in njenega življenjskega okolja (www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebelja-pot/). V sodelovanju z Botaničnim vrtom je bilo v Ljubljani posajenih že kar nekaj avtohtonih medovitih drevesnih vrst. Osrednji cestni križ Slovenske ceste, Dalmatinove ulice in Gosposvetske ulice je zasajen z malim jesnom (Fraxinus ornus), črnim gabrom (Ostrya carpinifolia) in mokovcem (Sorbus aria). V Kopru so zasajeni številni novi drevoredi črnega hrasta (Quercus ilex).
1. Vrt na poslovni stavbi:
Je medoviti vrt, tipičen primer strešnega vrtička. Urejen je bil za potrebe čebeljih družin v nakladnih panjih, ki so nameščeni na streho.
2. Vrt Čebelarske družine Šmarje pri Jelšah:
Pomena medovitih rastlin za čebele se zavedao čebelarji, ki velikokrat z dodatnim zasajenjem in sejanjem medovitih rastlin pomagajo čebelam za čebeljo pašo. Tako je Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah ob pridobitvi dodatnega zemljišča izrazila željo po gredicah z avtohtonimi medovitimi rastlinami.
3. Gimnazija Ledina:
Vrt Gimnazije Ledina je bil sprva zasnovan kot vrt avtohtonih rastlin na strehi in parkirišču, ki bi služil tudi kot učni pripomoček pri poučevanju botanike pri pouku biologije. Večina rastlinskih vrst na strehi pa je tudi medovitih.
4. Zelene nadstrešnice:
Skupaj z Mestno občino Ljubljana in Europlakatom smo izvedli zasajanje nadstrešnic avtobusnih postajališč mestnega potniškega prometa v Ljubljani.
TRZINSKA OBVOZNICA:
Z avtohtonimi rastlinami naših travnikov smo zasadili trzinsko obvoznico.
Posejali smo tudi semena naših vrst.
KEMIJSKI INŠTITUT:
Ozelenitveni načrt je predvideval zasaditev že predhodno zasajene terase/strehe na Kemijskem inštitutu. Ideja nove zasaditve je bilo ustvariti biodiverzitetno pestro zasaditev s slovenskimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami, ki rastejo na prehodu submediteranskega in alpskega podnebja.
AQUAFIL:
Zelena površina namenjena ureditvi se nahaja ob industrijskih objektih podjetja Aquafil Slovenija. Želja naročnika je bilo urediti zeleno površino na kateri bo čebelnjak oz. nakladni panji, zelena infrastruktura pa predstavljala čebeljo pašo.
MEDOVITI VRT NA SKB SKB BANKE:
Svoj dom so medonosne čebele našle tudi na strehi poslovne stavbe SKB banke. Za prijetnejše okolje in vir hrane, smo jim skupaj z uslužbenci SKB, v bližini panjev uredili medoviti vrt. V 18 visokih gred, ki skupaj oblikujejo novi logotip SKB smo zasadili avtohtone medovite rastline. Izbor vrst je temeljil na tistih, ki rastejo na močnem soncu, ne potrebujejo dodatnega zalivanja, so odporne na sušo in so trajnice. Vrste smo kombinirali tudi glede na sezono cvetenja, saj smo želeli zagotoviti čebelam pašo vse od najzgodnejše pomladi do jeseni.
TERAPEVTSKI VRT SOČA:
Že od nekdaj je znano,da bližina rastlin blagodejno vpliva na počutje bolnikov in uspešno pomaga pri rehabilitaciji. S tem namenom smo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča uredili terapevtski vrt. V visoke grede, primerne za dostop z invalidskim vozičkom, smo zasadili rastlinske vrste, ki bodo pomagale pri rehabilitacijskem procesu. Ključni kriterij za izbor vrst so bile različne oblike senzorične zaznave. Tako smo izbrali vrste, ki imajo različno strukturirane liste in listno površino ter vsebujejo eterična olja. Na ta način se pri pacientih lahko testira napredek v rehabilitaciji pri zaznavanju tipa in vonja. Prav tako gre za rastline, ki se lahko uporabljajo v delovni terapiji, saj jih bodo lahko pacienti odvisno od svojih zmožnosti tudi oskrbovali (obrezovali, nabirali semena, razmnoževali,…). Zaradi lažjega vzdrževanja in manjših stroškov smo se odločili za vrste, ki so trajnice, so odporne na sušo in na močno sončno sevanje.