MEDOVITE RASTLINE
Koevolucija med opraševalci in rastlinami je ključna za uspešno sobivanje obeh skupin organizmov. Rastline namreč opraševalcem nudijo hrano v obliki medičine in peloda, opraševalci pa med procesom hranjenja pelod prenesejo na brazdo pestiča in torej cvet oprašijo. Rezultat koevolucije je uspešna prilagoditev rastlin na opraševalce in obratno. Zato so nekatere slovenske avtohtone rastlinske vrste optimalno prilagojene na opraševanje z našimi avtohtonimi vrstami čebel in obratno, saj je razvoj vseh na ozemlju potekal sočasno. Botanični vrt skrbi za ozaveščanje širše javnosti o pomeni avtohtonih medovitih rastlin in sodeluje tudi pri raznovrstnih projektih povezanih z medovitimi rastlinami. Na sami lokaciji vrta najdete tudi vrt cvetočih preprog s čebelnjakom.
VRT CVETOČIH PREPROG:
Leta 2016 je Mestna občina Ljubljana v uporabo Botaničnemu vrtu brezplačno
dodelila svoje zemljišče. Na začetku je bilo zaraščeno z grmovjem in
invazivnimi rastlinskimi vrstami, kot je japonski dresnik (Fallopia
japonica). Ko smo prejeli zemljišče, smo takoj pričeli z urejanjem.
Lokacijo smo uredili po principu ”low cost management”. Na njej smo ustvarili
kombinacijo naravnih habitatov, kjer izvajamo in-situ varovanje
rastlinskih vrst, ter večjih gred z medovitimi rastlinami. Na vlažnem delu smo
zasadili rastline mokrotnih travnikov in na suhem delu vrste suhih travnikov.
Preostali del smo uredili v večje grede z medovitimi rastlinami in kombinacijo
s kulturnimi rastlinami.
Na gredice smo zasejali na primer Linum usitatissimum, Melilotus albus, Trifolium incarnatum, Onobrychis viciifolia in Melilotus albus. Poleg tega smo na streho zasadili enega izmed slovenskih endemitov. Vrt je bil zasnovan tako, da bi bila velika polja cvetočih rastlin videti kot cvetoče preproge, med katerimi bi se lahko obiskovalci sprehodili, hkrati pa je paša za čebele. Z zasaditvijo medovitih rastlin in postavitvijo čebelnjaka smo pridobili novo izobraževalno temo, predstaviti želimo pomen in prednosti avtohtonih rastlinskih vrst pred tujerodnimi ali celo invazivnimi medovitimi rastlinami. Na vodenjih predstavimo čebelnjak, čebelarjenje, življenje medonosnih čebel ter povezavo rastlin in čebel.
ČEBELNJAK:
Urbano čebelarstvo je tudi v Mestni občini Ljubljana danes vse bolj priljubljeno, kar lahko pripišemo povezavi aktivnosti in gibanja za ozelenitev mestnih naselij, trenda zdravega načina življenja, samopreskrbe in celostnega stika z okoljem ter dviga družbene ozaveščenosti o pomembnosti čebel za preživetje in ves ekosistem. V sodelovanju med Mestno občino Ljubljana in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani so študenti zasnovali predloge za urbana čebelja stojišča in čebelnjake, kjer so se naslonili na tradicijo in sledili zakonitostim urbanega prostora. Vsebine so nastale v okviru Čebelje poti, ko je Ljubljana nosila naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. Na vrtu cvetočih preprog pri Botaničnem vrtu najdete urbani učni čebelnjak. Idejna zasnova učnega čebelnjaka »Step closer« je nastala pri predmetu Seminar Dešman, v študijskem letu 2015/2016 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani.
ČEBELJA POT TER VRTOVI Z MEDOVITIMI RASTLINAMI:
Čebelja pot. Botanični vrt in tudi Mestna občina Ljubljana sodelujeta prko združenja različnih partnerjev in institucij v Čebelji poti. Čebelja pot promovira slovensko tradicijo čebelarjenja in čebelje produkte ter ohranjanje kranjske sivke in njenega življenjskega okolja (www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/podezelje/cebelja-pot/). V sodelovanju z Botaničnim vrtom je bilo v Ljubljani posajenih že kar nekaj avtohtonih medovitih drevesnih vrst. Osrednji cestni križ Slovenske ceste, Dalmatinove ulice in Gosposvetske ulice je zasajen z malim jesnom (Fraxinus ornus), črnim gabrom (Ostrya carpinifolia) in mokovcem (Sorbus aria). V Kopru so zasajeni številni novi drevoredi črnega hrasta (Quercus ilex).
VRT NA POSLOVNI STAVBI: Je medoviti vrt, tipičen primer strešnega vrtička. Urejen je bil za potrebe čebeljih družin v nakladnih panjih, ki so nameščeni na streho.
VRT ČEBELARSKE DRUŽINE ŠMARJE PRI JELŠAH: Pomena medovitih rastlin za čebele se zavedao čebelarji, ki velikokrat z dodatnim zasajenjem in sejanjem medovitih rastlin pomagajo čebelam za čebeljo pašo. Tako je Čebelarska družina Šmarje pri Jelšah ob pridobitvi dodatnega zemljišča izrazila željo po gredicah z avtohtonimi medovitimi rastlinami.
GIMNAZIJA LEDINA: Vrt Gimnazije Ledina je bil sprva zasnovan kot vrt avtohtonih rastlin na strehi in parkirišču, ki bi služil tudi kot učni pripomoček pri poučevanju botanike pri pouku biologije. Večina rastlinskih vrst na strehi pa je tudi medovitih.
ZELENE NADSTREŠNICE: Skupaj z Mestno občino Ljubljana in Europlakatom smo izvedli zasajanje nadstrešnic avtobusnih postajališč mestnega potniškega prometa v Ljubljani.
NAŠA KNJIGA O AVTOHTONIH MEDOVITIH RASTLINAH:
Rastline in njihovi opraševalci so naši nepogrešljivi spremljevalci brez katerih naše človeštvo ne bi preživelo. Ljudje pa smo še posebej sentimentalno navezani na medonosno čebelo, ki jo dojemamo kot skorajda udomačeno žival. V novi knjigi z naslovom Avtohtone medovite rastline, ki jo je izdal Botanični vrt Univerze v Ljubljani, je predstavljano sobivanje med rastlinami in čebelami, hkrati pa so s podrobnejšimi opisi predstavljene nekatere avtohtone medovite rastlinske vrste predvsem z vidika medovitosti. Kot dodatek na koncu knjige je tudi seznam avtohtonih rastlinskih vrst, kjer je vsaki izmed njih pridana barva cveta, čas cvetenja, njena življenjska oblika in v kakšni obliki nudi pašo čebelam. Na ta način tabela služi kot pomoč pri načrtovanju medovitih vrtov kot virov čebelje paše. Nekateri primeri medovitih vrtov pa so tudi opisani.
Avtorji knjige so Blanka Ravnjak, Jože Bavcon in Janko Božič
Blanka Ravnjak, Botanični vrt Univerze v Ljubljani
